|
S podoknico omehčal srce izvoljenke Ko je v četrtek, 19. aprila, padel mrak in so se med oblaki pokazale prve zvezde, je Zgornji trg preplavila pesem. Okno je bilo še zaprto, od daleč pa so se slišali vriski in spodbude bodočemu ženinu, naj vendarle zbere pogum in stopi pod okence svoje izvoljenke. Pogum mu je vlival Franc Pestotnik, ki mladenkam na dušo piha že vrsto let, zato ni prav nič čudno, da se ga je prijelo ime podokničar.  Franc Pestotnik ve povedati, da so morali biti fantje nekdaj na vasovanju zelo iznajdljivi in previdni. Medtem ko so poskušali očarati svoje izvoljenke, namreč niso smeli zbuditi zaščitniških staršev ali razjeziti vaških fantov, ki so dekleta varovali pred mladeniči iz sosednjih vasi. Kakšen snubec je za kazen po glavi dobil nič kaj privlačno vsebino nočne posode, če pa je bila konkurenca velika, ni manjkalo niti modric in polomljenih reber. “Maša! Cukrček, srček, angelček moj!” je bilo slišati pod oknom, a je to ostalo še zaprto. Ko je svojo izvoljenko poklical tudi bodoči ženin Matej, pa se je ta le prikazala. Podokničar je kljub bogatim izkušnjam nekako počasi in s tresočimi nogami premagoval lojtrco proti okencu. S šopkom rdečih nageljnov si je izprosil Mašin poljub, utrl pot Mateju, vmes pa povedal še kakšno kosmato, ki jo je pobral v 26 letih izkušenj osvajanja ženskih src. “Vsaka žena si želi idealnega moža in vsak mož si želi idealno ženo. To vama bo uspelo, če bosta oba malce potrpela, na eno oko zamižala, kakšno besedo preslišala in če vama bodo šle govorice dobrih sosedov pri enem ušesu noter pri drugem pa ven. V vsakem zakonu kaj škripa, pri vaju pa naj škripa samo zakonska postelja,” je dejal.  Matej je njegove nasvete vzel resno in po lojtri švignil, kot bi mignil. Kako le ne bi, če pa ga je spodbujal ves Zgornji trg? In že je poljubil svojo bodočo nevesto. Nato je luč v izbi ugasnila, podokničar pa je bil z odločnostjo svojega vajenca zelo zadovoljen: “To bo simpatičen zakon, ki bo vseboval vse dobre stvari, ki jih je Maša prinesla iz velikega mesta, pa tudi tiste, ki jih je Matej pridobil v domači vasi. Imata pa tudi blagoslov, sina Tomaža, zato lahko rečem samo še Aleluja!.”  S pesmijo so večer lepšali Ljudski pevci s Prevorja in Paridolske korenine, ki so doslej že večkrat zapeli fantu ali dekletu »za ledik stan« in ob raznih drugih priložnostih. V beri pripovednih pesmi, ki jih poznajo, so številne ljubezenske in ohcetne pesmi, za ta večer pa so izbrali najlepše podoknice. Čeprav je dandanašnji dvorjenje, kot smo mu bili priča, le še tradicija, smo se ob Šentjurčanovi podoknici v Zgornjem trgu mnogi spraševali, kam so šli dobri stari časi. Spoštovanje, ki veje iz starih običajev, tudi danes ne bi naletelo na gluha ušesa.  |
Šentjurčanov par si je obljubil večno zvestobo »Če ljubiš, ti
nihče ne more do
živega,« je dejal Cezar Kleopatri. Le kaj je dejal Matej svoji Maši v
soboto, 21. 4., ko je bilo treba že navsezgodaj začeti s pripravami za
njun dan najlepših sanj? Nismo ga vprašali, saj bi bili rahlo
nevljudni, čeprav smo zadnji mesec postali že skoraj prijatelji. Toliko
je bilo skupnih poti, skupnih, priprav, aktivnosti, smeha, veselja!
Zgodba, ki smo jo začeli januarja, se je odvila pred očmi več kot tisoč
obiskovalci Šentjurčanove poroke. V Zgornjem trgu so fantje s
Kamena, ki so jim na pomoč priskočile tudi nadvse pridne ženske, že
pred poldnevom začeli postavljati čisto pravo šrango: smreki in napis
dobrodošlice mladoporočencema, potem pa so začeli z luščenjem fižola in
koruze, sekanjem drv … Jezdec na konju je pohitel v spodnji
trg ženinu
naznanit šrango. Imenitni kočiji sta v spremstvu konjenikov krenili po
klancu navzgor, kjer je svate pričakala množica obiskovalcev. Šrangarji
so postavili visoko ceno za pohojeno travo, za prah, ki ga je ob
vasovanju povzročal Matej … Dež, toča in veter so mu pomagali, da je
veliko hitreje, kot so načrtovali šrangarji, prišel do svoje
neprecenljive neveste. To bo bogato njuno življenje!    In ko sta stopila na vrt, ju je ob zdaj spet sončnem vremenu pričakala ploha riža! Folkloristi z Blagovne so jima zaplesali splet štajerskih plesov, članice vokalne skupine Glasovir pa so dodale nekaj slovenskih popevk.   Zdravica, čestitke, stiski rok in že sta kočiji krenili proti Dramljam, le da sta sedaj mladoporočenca že lahko sedela skupaj! Cerkev sv. Marije Magdalene je bila prizorišče zaobljube pred oltarjem, obred je ob petju domačih pevcev opravil župnik Milan Strmšek. Dva goloba sta poletela v zrak in ponesla želje za večno ljubezen, zvestobo, mir, blagostanje dveh prisrčnih mladih ljudi, ki že imata prvi blagoslov – sina Tomaža, ki je vse dni z nasmehom spremljal priprave mamice in atija. Ko bo zrasel, bo o njih in o poročnem slavju v gostišču Miran, bral v Šentjurčanu, ki je delni »sokrivec« za to, da bo 21. april 2012 do konca življenja Mateja in Maše Čater zapisan v njuni srci.   |