|
Naložbe take in
drugačne
 Koliko
jih je, ki se v
zadnjih mesecih vedno znova sprašujejo, zakaj so
vložili svoj kapital v to ali ono delnico, ali sklad, ki je krepko
izgubil na svoji vrednosti. Kriza se je dotaknila tudi (nekaterih)
velikih … Ampak kaj naredi velikemu, če mu gre k vragu pol premoženja?
Še vedno mu ga ostane toliko, da bo mirno preživel še kakšen preobrat
na borzi.
V nekem časopisu, katerega lastnik je veliki medijski brat, sem brala
anketo, kako je kriza vplivala na nekatere naše znane Slovence. A
veste, da sploh ni vplivala nanje! Vsi imajo kakšno hiš(k)o
ali apartma ob naši obali, pri naših južnih sosedih ali v državi, ki ni
ravno blizu Slovenije. Če pa jih že oni nimajo, jih imajo pa njihovi
starši. Zato ne vidijo razloga, zakaj naj bi kriza vplivala na njihov
težko prigarani in težko pričakovani dopust …
O čem pa se pogovarjajo delavci, ki so v zadnjega pol leta izgubili
delo? In so že na dopustu, ki si ga nikakor niso želeli! Verjetno ne o
hiški in jahti tam, kjer rastejo palme in lahko deskaš po valovih
morja. Govorijo o tem, da niti približno ne vedo, kako bodo poravnavali
svoje položnice, kredite … In poslušajo velike poznavalce gospodarskih
gibanj, ki pred lanskimi volitvami o krizi še niso vedeli prav ničesar,
čeprav so uradni slovenski prodajalci »nemških« vozil že jeseni morali
kupovati avtomobile na zalogo. Poslušajo vesti o tem, da gospodarska
kriza še ni prišla do resničnega dna, da ta šele pride. Hudiča, kako
šele izgleda pravo dno, če že zdaj za 885 ljudi na Šentjurskem ni več
dela, v Sloveniji pa približno desetkrat toliko!
Ti brezposelni nimajo dela, nimajo več osnovne pravice do dela, ki jim
jo zagotavlja celo ustava, in vendar pravijo, da imajo vsega dovolj! Da
se mora zgoditi ulica! Da bodo šli v prve vrste in se napotili proti
Ljubljani. Zgroženi so, ko slišijo, da ima država denar za reševanje
bank, tako imenovanih tajkunov, nima pa sredstev za reševanje podjetij,
ki so celo v državni lasti in dolgujejo zajetno vsoto največjemu upniku
– davčnemu uradu. To pomeni, da bo država ob poplačilu terjatev dala
sredstva iz enega v drugi žep.
Podjetje bo šlo v stečaj, nekaj delavcev z bogatimi delovnimi
izkušnjami bo morda pograbilo drugo sorodno podjetje, če bo imelo
dovolj naročil in posledično dovolj sredstev za preživetje na trgu, ki
ne pozna milosti. Morda bo sosednje podjetje imelo celo dovolj za nove
naložbe, kdo ve …
Kaj pa preostali delavci? Skrbeli bodo za svoje »velike« naložbe v
vrtičke in njivice, kjer si bodo pridelali najnujnejše. Pogoj je
seveda, da imajo svojo njivico.
Ja, pa še nekam bodo lahko vlagali: v borzo odnosov med ljudmi. Ta
borza pa je že zdavnaj padla! Pa ne po krivdi tistih, ki so danes na
cesti. Krivdo si bodo morali pripisati tisti, ki so danes na vrhu.
Marijana Novak, odgovorna
urednica Šentjurčana
|
<<nazaj
|
|
|
